web analytics

Pustno izročilo v Radovljici

Turistično društvo Radovljica od leta 1996 organizira pustni sprevod. Začetek sprevoda je v semaforiziranem križišču pri živilski trgovini, na Gorenjski cesti, konča se na Linhartovem trgu. Pustnemu županu ali županji, ki ga vodi, sledi pustna godba, skupinske in posamične maske in kurenti iz Rogoznice na Dravskem polju. V treh desetletjih smo bili priča pustnim vozovom iz Predtrga z motivi Predtržani kopljejo šac, pustnim živim panjskim končnicam z motivi: živali pokopavajo lovca, babji mlin, hudič babi jezik brusi … in številnim velikim in malim maškaram. Prihajali so peš, z vozovi, traktorji, baloni, avtomobili, kolesi , smučmi, rolerji in prinašali aktualna sporočila.
Če pogledamo malo bolj nazaj vidimo, da je današnji pustni sprevod oživitev bahatega sprevoda na ozaljšanih vozovih leta 1933 v Radovljici, ki ga v virih opisuje etnolog Niko Kuret: »Na čelu jahata dva fanta v napoleonskih uniformah, sledi voz z muzikanti, voz otrok s slamnatim dekletom in fantom na vrtiljaku, sledi stara kočija z ženinom in nevesto in drugi vozovi z maškarami. Sprevod je šel skozi mesto, nato po Predtrgu in v Lesce. Ko se je vrnil, so izročili slamnatega moža dekletu, slamnato nevesto pa fantu, ki sta se mislila minuli predpust poročiti, a se jima je podrlo.«
V nadaljevanju Niko Kuret poroča , da je »Po vsem Gorenjskem znana šega, da je treba pusta pokončati …« Okoli leta 1900 so imeli v Radovljici slavnostni pustni sprevod. Spored so razglasili na posebnem mrtvaškem listu. Na pustni torek ob pol petih popoldne se je vzdignil sprevod in krenil skozi Predtrg, mimo graščinskega vrta proti župnišču in pod mestom v Dol, kjer so pusta izročili materi zemlji oziroma otrokom, da so ga raztrgali. V sprevodu je deček nesel svetilko, brez luči in stekla, za njim je hodil z vencem iz smrečja, nato štirje nosači, ki so nosili pusta in zadaj tri maškare, ki so žalovale in jokale. Seveda, ni manjkalo harmonike.
S sodelovanjem na pustnih prireditvah boste postali del poslanstva, ki ga mali in veliki pusti, maškare, šeme, norci, otepovci (Stara Fužina v Bohinju), kurenti, škoromati …, v različnih delih Slovenije jih kličejo po svoje. Maškare preganjajo mračne sile in kličejo svetlejše čase ter prinašajo boljšo rast, srečo …
Od pradavnine do današnjih delajo na tem, da dobro premaga zlo, da dan prežene noč, da pomlad prepodi zimo, leto za letom »mogočen plamen iz davnine šviga, vekove preletel je koprne in plamen naš se druži z njim, se dviga in plamen naš pogumno dalje gre, ker nepretrgana drži veriga iz dalje v daljo in od dne do dne.« (Oton Župančič).

 

                            Predsednica TD Radovljica Majda Odar.